Človek ne jezi se in kače in lestve sta že dolgo med najbolj priljubljenimi družabnimi igrami za otroke. Človek ne jezi se so v Indiji igrali že v 6. stoletju, ko je bilo igralno polje upodobljeno kar na steni. Igra je v regionalnih različicah in pod novimi imeni sčasoma postala znana po vsem svetu. Čeprav lahko igralec do določene mere vpliva na potek igre, o zmagi in porazu odloča sreča, zato je ta igra odlična tudi za otroke. Vsak od največ štirih igralcev ima na voljo štiri figure, ki jih glede na dobljeno število pik na kocki pomika po označeni poti na igralnem polju. Tudi igra kače in lestve izvira iz Indije. Prvotna zasnova in način igranja sta predvidevala poznavanje zgodovine in filozofije, njeno izvirno ime pa bi lahko prevedli "igra samospoznanja" ali "lestev odrešitve". Igra je bila povezana s tradicionalnim nasprotjem v hindujski filozofiji med karmo in kamo oziroma usodo in željo. Igro so leta 1892 predstavili v Angliji, za ta namen pa so indijske vrline in slabosti nadomestili z angleškimi v upanju, da bodo bolje odražale moralne doktrine viktorijanske dobe. Vzorci na igralnih ploščah so bili polni simboličnih podob; lestve so predstavljale vrline, kot so velikodušnost, vera in ponižnost, kače pa slabosti, kot so poželenje, jeza, umor in kraja. Moralni nauk igre je bil, da lahko človek z dobrimi dejanji doseže odrešitev, s slabimi pa se bo naslednjič rodil v nižjih oblikah življenja. Danes so večino težkih moralnih naukov nadomestile lahkotnejše vsebine, a bistvo igre je ostalo enako - lestve na določenih poljih igralce premaknejo navzgor, kače pa jih potisnejo nazaj dol. Zmaga tisti, ki - povsem po sreči - prvi doseže zadnje polje!