Najlepša hvala, Rafaelle Esposito, da si tistega 11. junija 1889 spekel prvo pico na svetu. Pripravil si jo v čast kraljici Margheriti Savojski in testo prekril s paradižnikom, mocarelo in svežo baziliko, da si z barvami ustvaril italijansko zastavo.
Od kod sploh prihaja pica?
Mnogi viri govorijo, da je ta legenda lažna in da prva pica v bistvu prihaja iz stare Grčije, kjer so imeli navado, da pečejo ploščate kruhke, pokrite z zelenjavo, krompirjem, začimbami in prelite z olivnim oljem. Pravijo, da je to prva različica pice, kot jo poznamo danes. Prva komercialno znana pica naj bi, seveda, prišla iz Italije. Sprva je bila mišljena kot hrana revnih, saj so v Neaplju pripravljali le tanko testo brez dodatkov, ki so ga na tržnicah prodajali manj premožnim ljudem. To so jedli čez zimo, poleti pa lubenice. Sledil je zgoraj omenjeni slavni Rafaelle Esposito in njegova pica, ki so jo poimenovali (kako bi jo le drugače!) margarita.
Do 2. svetovne vojne omenjena jed ni imela pretiranega vpliva na ljudstvo, so se pa ameriški in italijanski vojaki z njo prehranjevali med italijansko okupacijo mest in jo »v svet« izstrelili ob povratku v domovino, kjer je počasi dobivala dodatne točke na priljubljenosti in postala del ameriškega vsakdanjika. Tako v Ameriki še danes obeležujejo nacionalni mesec pice, ki se od leta 1987 odvija v oktobru, dandanes pa industrija pice letno prinaša državi 30 milijard dolarjev dobička, delež picerij izmed vseh restavracij pa je kar 17 %. To, da je Američanom najljubši »posip« salama (ki je na vsaj 36 % vseh prodanih pic), upravičuje dejstvo, da je znotraj meja te velike države prodane več kot 1 milijon kilogramov salame letno.
36 % ljudi smatra pico za svoj popoln zajtrk.
Picalandija
Z leti razvoja so nastale tudi drugačne različice pic, značilne za posamezne države, pokrajine in mesta. In vsaka je po svoje božanska! Glede na to, da iskreno verjamemo, da na svetu ne obstaja oseba, ki ne bi marala pice, si drznemo priznati, da komaj čakate, da preberete različne kombinacije »posipov« in poskusite prav vse. Najbolj znane in uradne različice neapeljske pice so tri: marinara s paradižnikom, česnom, origanom in ekstra deviškim olivnim oljem, ki v ustih pusti svež, dolgotrajen okus, margarita, ki je, tako kot njena soimenjakinja kraljica, svetovno znana, in margarita ekstra, na katero položijo sočno, cenjeno in dišečo mocarelo bufala. Zakaj tako malo nadevov? Neapeljsko testo je tanko in velike teže ne bi zdržalo. V originalu naj bi se pekla v krušni peči na 450 do 550 stopinj in tako visoke temperature bi pomagale, da se pica speče že v slabi pol drugi minuti.
Povprečna picerija porabi dnevno kar 55 kartonastih škatel za dostavo jedi.
Chicago pica ima za osnovo debelejše testo z dvignjenimi robovi, na vrhu pa položeno mocarelo, različno meso, zelenjavo in kose paradižnika – originalen recept je pripomogel k odprtju znane verige Pizzeria Uno. Glede na to, da ta različica pice obsega več testa in nadevov, je temu primeren tudi čas peke, saj se vrti okrog 30 do 35 minut.
New York pica ni originalna, je pa čez lužo najbolj priljubljena in z neapeljsko se razlikuje v malenkostih. Nekateri so mnenja, da so minerali v newyorški vodi tisti, ki jo naredijo posebno, spet drugi pa pravijo, da mora biti testo tako tanko a hkrati tako debelo, da kos pice lahko prepognemo po dolžini na pol in tako pri jedi ne uporabljamo pribora.
Priljubljen japonski posip je majoneza, krompir in šunka.
Sicilijanska verzija jedi je pravokotne oblike, testo pa je bolj podobno biskvitu. Prekrita je s paradižnikovo omako, čebulo, začimbami, inčuni in za hrustljav zaključek še s popečenimi koščki kruha. Grška pica nima nobene povezave z grško zelenjavo, najbolj zanimivo pa je, da sploh ne izhaja iz Grčije. Iznašli so jo grški izseljenci v Ameriki in jih dali popolnoma nova pravila – testo je debelejše od neapeljske, a hkrati tanjše od sicilijanske, glavni sir, ki da jedi drugačen okus, pa je čedar, ki mu velikokrat dodajo še feto, olive in rdečo čebulo. Havajsko pico je prvi ustvaril svetovno znan Sam Panopoulos leta 1962, ki se je pred kratkim pri 83. letih poslovil od ostalega sveta. Za seboj je pustil poletno slano-sladko verijo jedi, ki je obnorela svet.
Kalifornijska pica spada v svojo kategorijo, saj nanjo nadevajo gorčico, skuto, pašteto in rdečo papriko, nekateri pa ji dodajo še barbecue omako. Cvetačna pica ni uradna in svetovno znana različica, je pa odlična ideja, ko si želimo postreči lahek in zdrav obrok. Testo sestavljajo cvetača, jajce in jogurt, nadevate pa jo po mili voljo. Namesto cvetače lahko uporabimo tudi brokoli, v vsakem primeru pa bo rezultat sočna, zanimiva, drugačna in izredno zdrava jed.
Pozitivni učinki pice
Pa da ne boste mislili, da je vse, kar pica ponuja, le maščoba in ogljikovi hidrati. Tudi pozitivne učinke ima, in sicer na različnih področjih.
Američani dnevno pojedo več kot 400 tisoč m2 pice dnevno, ali 350 kosov na sekundo.
Pica rešuje življenja! Fiziki so vrtenje testa prenesli v svoje delavnice, kjer proizvajajo robote, tanjše od človeških las, da bi jih uporabljali pri možganskih operacijah. Je tako popolna jed, da bo prva hrana, pripravljena v vesolju, ravno ona. Čikaška pica vsebuje več antioksidantov, kot katerakoli druga različica, saj jih pridobi s peko v pečici in s testom ob strani. Sestavina, ki jo najdemo v origanu, lahko pozdravi epidemične prebavne bolezni, še posebej trebušno gripo, hkrati pa preprečuje raka prostate, saj rakave celice pobije in ustavi njihovo širjenje. V kolikor želite prihraniti nekaj denarja, je edina prava ekonomska rešitev ta, da v piceriji vedno naročite veliko pico, saj boste tako za malenkost več odhodka dobili veliko več. Ob konzumiranju te pregrešne naslade v telo posrkate več kalcija, kot bi ga sicer, saj ga vsebuje tako sir, kot paradižnik. Nič ne boste zgrešili, če si boste kod nadev naložili kup različne pisane zelenjave, saj bi jo načeloma morali jesti vsak dan. S polnozrnato pico boste poskrbeli za uravnotežen obrok in belo moko zamenjali za bolj zdravo varianto testa.
Načini priprave pice
Z leti smo iz pice naredili znanost in temu vneto sledijo tudi proizvajalci bele tehnike, ki ustvarjajo aparate, posebej izdelane in prilagojene pici.
Pizzapro
Program za peko pice gospodinji omogoča pripravo sočne in slastne pice v le petih minutah, saj doseže temperaturo 310 stopinj in s pomočjo dodatne kamnite plošče za peko pice ali vseh vrst jedi, ki za pripravo potrebujejo visoko temperaturo, v vaši kuhinji pričara vzdušje prave krušne peči. Blagovna znamka Beko je tako ustvarila vgradno pečico Beko BIR35401XMS, ki se hvali ravno z zgoraj omenjeno funkcijo. Poleg programa za peko pic ljubitelju kuhinje ponuja prostornino 82 litrov, tehnologijo prostorske in 3D peke, ki omogoča pripravo treh različnih jedi hkrati.
Pekači
Med manjšimi aparati bele tehnike je pizza pekač, ki je prenosljiv, avtomatsko regulira temperaturo, gospodinji nakazuje kontrolno lučko in z močjo 1500 W poskrbi za okusno in hrustljavo pice. Pizza pekač 005109 first je s svojimi 42 centimetri ravno dovolj prenosljiv, da ga lahko nosite tako na morje, na piknike, na dvorišča in na druge družabne dogodke. Električna ponev G10006 pekač za pice G3FERRARI je izvrsten pekač za peko pic. Ima odstranljivo dno, ki je iz toplotno odpornega kamna, ki dosega enake rezultate kot krušna peč. Zgornji grelec dovoljuje tako peko pic, narastkov, obloženih kruhkov ... Ne povzroča dima ali neprimernih vonjav, srka vlago iz testa, pica pa se ne prilepi in lepše diši. Nam se že cedijo sline. Razmišljamo o dnevih, ko pridemo domov in nas iz kuhinje pričaka še predobro znan vonj pice, ki se vije po celotnem domu in nam da vedeti, da bo danes večerja vrhunska! Dober tek.