Komu bi še lahko podarili GoPro kamero, da bi beležil njegove avanturistične podvige, kot pa Vikiju Grošlju, slovenskemu alpinističnemu multipraktiku in avanturistu, ki je osvojil skoraj vse svetovne osemtisočake? Ne najdete bolj popolne osebe za ta podvig, kajne?
Vikija Grošlja, slovenskega alpinista, planinskega vodnika, gorskega reševalca, športnega pedagoga in pisatelja alpinizem drži pokonci, saj meni, da ga ravno to v kombinaciji z močjo in vztrajnostjo kljub zrelim letom dela aktivnega še veliko časa. Je človek, ki je tolikokrat stal na osemtisočaku, kot še noben drug Slovenec, in je oseba, ki se zadnja leta v njegov ljubi Nepal vrača tudi iz humanitarnih razlogov, in sicer, da pomaga prebivalcem po uničujočem potresu spomladi leta 2015, ki ga je doživel ter preživel tudi sam. Viki, ki se je v svojem življenju povzpel na deset od štirinajstih svetovnih osemtisočakov, zase pravi, da je odvisen od alpinizma in da je ta odvisnost popolnoma pozitivno naravnana, saj jo enači z veliko željo, ki jo neprestano uresničuje in ga izpopolnjuje.
Proti jezeru Tiličo na višini 5000 metrov
Avtor trinajstih in soavtor več kot dvajsetih knjig je preprosto enciklopedija himalajizma – prvič se je na gorovje podal pri 23 letih, ko je brez izkušenj v prvem poskusu osvojil goro Makalu, ki se ponaša s svojimi 8463 metri, kljub mnogim vzponom na omenjeno gorstvo pa Himalajo še vedno spoštuje in do nje čuti strah, ki ga opisuje kot pozitivno varovalno lastnost. Izziv je tisto, kar ga žene, gore so tisto, kar ga osrečuje, in alpinizem je zanj šport, filozofija, ljubezen, način življenja ...
Ekipa Big Banga je Vikiju leta 2016 podarila nekaj priljubljenih tehnoloških naprav za avanturiste, s katerimi bi beležil svoje dneve v Nepalu in ustvarjal spomine, ki bi jih delil tudi z nami. Na odpravo, ki je predstavljala »križ čez Nepal«, je s seboj nesel naslednje artikle:
KAMERA GOPRO HERO5
Herojska kamera za heroje, kot je Vili, je najbolj zmogljiva in enostavna kamera do sedaj, saj omogoča snemanje kvalitetnih 4K posnetkov, glasovni nadzor, uporaben pri težavnih podvigih, kot je »himalajstvo«, one-button, ki predstavlja izredno enostavno uporabo, preprost LCD ekran, ki se ga zlahka obvladuje, in vodoodporno zasnovo, ki je primerna za ekstremne vremenske razmere, kot se spreminjajo v tej mali državici, ki po zraku v dolžino meri 900 km, v širino pa 200 km.
NASTAVEK ZA GLAVO GOPRO
Nastavek za glavo omogoča brezročno snemanje, ki je več kot idealno za takšen podvig, kot si ga je zamislil Viki. Ravno zaradi prostoročnega mehanizma se je lahko avanturist posvetil zadanim aktivnostim in ciljem, pri tem pa ga ni motila težka, naporna in okorna čelada, zato se je lahko popolnoma osredotočil na dvige in spuste skozi prelepo pokrajino Nepala.
NASTAVEK ZA PRSI/RAMO GOPRO
Naprsnik, kor ga radi poimenujemo, uporabniku omogoča snemanje iz perspektive njegovih – presenetljivo – prsi. Idealen je za alpinizem, smučanje, kolesarjenje, motociklizem ali katerikoli drugi adrenalinski šport, ki od navdušenca zahteva popolno predanost. S svojo izredno prilagodljivostjo dovoljuje poglobljeno in brezmejno perspektivo, s pomočjo katere lahko ustvarjamo vrhunske posnetke. ROČNO DRŽALO ZA GOPRO Preprosto zato, da bi sledili tistim klasičnim ujetim trenutkom, ki nikoli ne gredo iz mode.
Zemljevid Nepala z vrisanim do sedaj opravljenim prečenjem. Z nadmorskimi višinami so označene tudi do sedaj dosežene najbolj skrajne točke; severna, vzhodna in južna.
»Ko sem ženi prvič omenil, da bom naredil križ čez Nepal, sem spoznal, da jo še lahko presenetim. Na njenem obrazu sem zaznal celo paleto čustev. Najprej presenečenje in osuplost, hip zatem veselje, da bom sedaj več doma, na koncu pa že skoraj žalost, zakaj se naenkrat odpovedujem Nepalu, ki ga imam tako rad.« Žena Cveta je šele čez nekaj sekund dojela, da Viki ne bo prenehal z obiski Nepala, ki ga je prvič doživel leta 1975, temveč ga bo prečkal na izredno zanimiv način – od severa do juga in od vzhoda do zahoda. Podvig se je v Katmanduju začel 8. maja 2016, ko je z vso opremo, vključno z GoPro izdelki, ki smo mu jih pred odhodom podarili, pristal na letališču, obdanem z najvišjimi svetovnimi vrhovi mogočnih gora.
Dolina Manang pod 8163 metrov visokim Manaslujem
GoPro kamera je Vikija in njegovega nosača Teka spremljala do visokogorskega letališča Lukla na 2800 metrih, od koder sta se povzpela na 3145 metrov visoko sedlo Kari La, se spustila na 2400 m in ponovno dvignila na 3286 m, od tam je sledil ponoven spust do zaselka Sebuče. Neprestani vzponi in spusti po »zobeh orjaške žage« so ju vodili do zaselka Sanam na 2900 m, kjer ju je presenetila Paši, prebivalka, ki ne zna angleško, a je odlično skuhala gostoljuben obrok in v svojem »staroveškem bivališču« posedovala solarni polnilec, kjer je Viki lahko napolnil svoj telefon in GoPro kamero, ki jo je uporabljal tudi v nadaljnje.
Pod 8167 metrov visokim Daulagirijem
Od tod ju je pot vodila čez drn in strn do peščene doline reke Arun. »Himalajske razsežnosti so res neverjetne. Najbolj slikovito jih je znal predstaviti legendarni Stane Belak – Šrauf. Še pred odhodom na odpravo nam jih je tistim, ki tam še nismo bili, takole nazorno opisoval: 'Hja, mucki, himalajske dimenzije so pa take, da se v njih počutiš res majhen, tako majhen kot … kot pokojnina!' Takrat mi ta primerjava še ni bila povsem jasna, od lanskega julija pa jo tudi sam natančno in zelo dobro razumem.« Slikovitost, raznolikost in čudovitost te mamljive pokrajine je Viki skrbno beležil z GoPro kamero, ki mu je zvesto sledila do južne meje in bila z njim v vseh vremenskih razmerah.
Everest, Lotse in Makalu z Gokyo Rija.
Kamera se ni ustrašila in ni menila niti za kaos in prah, ki ga je bil deležen Viki na poti do svojega cilja. »Bolj je problem prah, ki ga dvigajo mimo vozeči avtomobili, traktorji, tovornjaki, rikše, motoristi in kolesarji. Vsi ob tem še vneto trobijo, tako je kaos popoln. Obraz si povsem zakrijem z ovratno ruto in očali ter uporno hodim. Okolico mi uspe nekako izklopiti. Očitno je bližina najbolj južne točke Nepala dodatna vzpodbuda.«
S Tekom na nepalsko indijski meji.
Po urah hoje je Viki končno prispel do južne meje, kjer je moral dejanje ovekovečiti. »S Tekom opraviva še formalni pristop do indijske meje, kjer narediva nekaj fotografij. S slovensko zastavo seveda. Malo mi gre na smeh, ko se spomnim, da sem se na treh dosedanjih skrajnih točkah Nepala, severni, vzhodni in sedaj južni, vselej slikal s slovensko zastavo, a vsakič je bila drugačna.«
Na vrhu Makaluja 8481 m, 10. 10. 1975.
In v naslednjih treh, morda štirih obiskih te male države, bo Viki spoznal še tiste dele, ki jih do zdaj ni uspel prečkati. Ob podvigih ga bo spremljala tudi GoPro kamera, ki bo beležila njegove vzpone, spuste, snemala preproste domačine, ovekovečila mogočnost pokrajine in poskrbela, da spomini ostanejo večni.